Kdo je Dejan Krajlah?

Avtor Amazonove uspešnice

V letu 2016 se je na Amazonovi lestvici knjižnih uspešnic pojavila kriminalka First Mission Paris – WTF in the City of Lights. Moj knjižni prvenec.

Prvi bralci so jo označili za osvežujoče drugačno; kratko, inteligentno in seksi branje.

Nekega lepega aprilskega dne pa se je povzpela na čisto prvo mesto, v precej tekmovalni kategoriji International Mystery and Crime. Ja, pred Ianom Flemingom, John Le Carrejem in podobnimi literarnimi velikani. Pred vsemi, pravzaprav. Pred čisto vsemi.

Leone Rebecca Giuliani

Morda (najbrž) se kot ljubitelj italijanskih špageti vesternov in risanih stripov iz hiše Sergia Bonellija boljšega vzdevka nisem uspel domisliti, a nič zato. Potreboval sem nekaj, s čimer bi poudaril to mediteransko ležernost, ta dolce far niente pridih, kot protiutež danes tako popularnim smrtno resnim skandinavskim kriminalkam. Ta psevdonim se je zdel kar pravšnji za literarnega očeta tiste lene barabe v dobro ukrojeni obleki.

Poleg Prve misije Pariz sem pod tem vzdevkom izdal še roman Dunaj kliče, oba pri slovenski založbi Meander, v vmesnem času pa sem začel objavljati tudi kratke zgodbe. Imenoval sem jih Strani hrepenenja.

Strani hrepenenja

Te so se lepo prijele med bralci. Kar ni presenetljivo; eksotične lokacije, velike skrivnosti, pridih prepovedanega in seveda ljubezen, romantika in vse kar sem paše. Jaz pa sem jih videl bolj kot nekakšne dnevniške zapiske meni ljubega Dylana Doga ali pa mladega Umberta Eca.

Novi zapisi so se pojavljali nekje na vsaka dva tedna, dan gor ali dol. Upam, da sem z njimi pomagal obuditi zanimanje bralcev za to zdaj že skoraj pozabljeno obliko male forme v prozi. Morda jih nekega dne zberem in izdam v samostojni knjigi.

Učbenik uspeha

V življenju sem počel že marsikaj. Bil sem policist, kriminalist, svetovni popotnik, mirovnik, praktik borilnih veščin, nenazadnje pa tudi pisatelj leposlovja z mednarodno uspešnico. Spoznal sem mnogo uspešnih ljudi, pa tudi tistih, ki bi to radi postali, zato lahko z gotovostjo trdim, da je uspeh v življenju stvar izbire. In ne naključja.

Še več, med bogatimi in uspešnimi ljudmi praviloma sploh ne najdemo posebej nadarjenih, izobraženih, očarljivih ali lepih posameznikov. Bogati in močni so ti ljudje postali, ker so se tako odločili. Samo zato. In ne zato, ker bi bili kakorkoli boljši od vseh drugih. V tem je vsa skrivnost njihovega uspeha. In o tem pišem v Učbeniku uspeha.

Za uspeh se lahko odloči prav vsakdo izmed nas, Učbenik uspeha pa mu pokaže, kako to storiti. Čisto praktično, čisto konkretno. Korak po koraku bo zainteresiranega učenca odpeljal iz njegovega trenutnega življenja in rezultatov, ki jih sedaj prejema, v smeri cilja, ki si ga bo zastavil. Denar, odnosi, zdravje, kariera; lahko si izbere karkoli. In to tudi doseže. Vem, da bo. Še vsakdo je. Le natančno se mora držati danih navodil.

Predvsem pa ne sme čakati, da se velike stvari v življenju zgodijo same od sebe. Ker se ne bodo.

iGROW Center za uporabne veščine


Trditi, da je znanost samo za znanstvenike, bi bilo enako zgrešeno kot trditi, da je umetnost samo za umetnike. Je pa res, da znanost včasih težko najde pot iz suhoparnih akademskih okolij do slehernika, zato ne prispeva k rasti družbe v tolikšni meri, kot bi lahko. Nisem znanstvenik, kljub temu pa stremim k temu, da imajo moji nastopi in pisanja podlago v znanosti. Ljudi želim prepričati, da so sposobni več, da zmorejo več in da bodo to – več lahko tudi dosegli. Če se bodo za to le enkrat odločili.

Od tod ideja o centru za uporabne veščine.

Seveda pa tudi…

Ljubitelj knjig, strasten bralec. Saj veste, take vrste, ki se je o drogah učil tudi od Otrok s postaje ZOO in o Afganistanu tudi od Hosseinijevega Teka za zmajem. Pa tudi Bosne mi nihče ni tako približal kot ravno Andričevi zapisi, skandinavskih dežel in njihove kulture pa Stieg Larsson in njegova trilogija o dekletu z zmajskim tatujem. Še Provansa je bolj mamljiva zaradi našega Luke Novaka in… o tem bi lahko govoril še ure in ure… No, te vrste bralec…

Navdušenec nad Formulo 1. Kot pravi Hemingway, edini pravi športi so bikoborba, planinarjenje in avto moto športi. Vse ostalo so zanj le igre. Še dobro. Ker v planine pa ne zahajam rad. In tudi pred biki še nisem bežal…

Obožujem Byrona in romantike, a z vso resnostjo trdim, da se s poezijo Leonarda Cohena ne more kosati prav nič na tem svetu. Morda Lorca. Ampak zgolj zaradi Cohena!

Pa knjige imam rad. Aja, to sem že omenil…


Če menite, da bi lahko obogatil vaš dogodek, mi le pišite. Z veseljem se odzovem.


Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑