Robert Kiyosaki zagotovo ni mistik ali pa kakšna duša, izgubljena nekje v vesolju. Ravno nasprotno, precej prizemljen je. Kot večkratni milijonar in nepremičninski magnat redno predava na seminarjih širom sveta. Predvsem o pridobivanju in upravljanju denarja. Se razume. A tudi on izhaja iz enega povsem preprostega načela, nujnega za uspeh…
***
Kot kaže, je tudi Kiyosakiju znano, da lahko prejemamo, samo če najprej dajemo. Da je pred prejemanjem potrebno doživeti občutek dajanja. Univerzalna misel, prisotna v vseh kulturah in vseh verstvih po vsem , v vseh časovnih obdobjih. Kar boš dajal drugim, to boš prejemal. Zato pazljivo s tem. Kar ne boš dajal, tega ne boš prejemal.
V knjigi Bogati očka, revni očka, že zdavnaj mednarodni uspešnici, tako sam svetuje bralcu:
“Če si iz vse knjige morate zapomniti samo eno stvar, naj bo to tale. Kadarkoli začutite pomanjkanje nečesa ali potrebo po nečim, naprej to dajte in šele potem se vam bo obilno povrnilo. To velja za denar, nasmeh, ljubezen, prijateljstvo. Vem, da je to zadnja stvar katero bi si človek želel storiti, ampak pri meni je to vedno delovalo. Pač verjamem v princip recipročnosti in dajem to, kar sam želim. Če želim denar, ga najprej dajem in povrne se mi v večkratnem znesku. Če si želim zvez, pomagam nekomu, da si zvezo ustvari in kot po čarovniji, zveze pridejo same.”
Pa tudi:
“V mojem celem življenju, kadarkoli sem imel potrebo po nečem, ko mi je primanjkovalo denarja, ko sem potreboval pomoč, bi preprosto v svojem srcu najprej našel tisto kar želim, nato pa se odločil, da najprej to dam. In ko sem dajal, se mi je vedno vračalo. “
Zelo dobro pričakovanje da bomo nekaj dobili, brez da bi pred tem nekaj dali, ponazori s primerom zgodbe o človeku, ki v ledeni noči s polnim naročjem drv sedi pred majhno okroglo pečjo in kriči nanjo ko mi boš dala malo toplote, potem bom tudi jaz v tebe vstavil ta drva.
Nato še piše, kako že samo misel o tem, kako bo nekaj podaril, v njem vzbuja dobre občutke. Pa tudi da se takrat, ko se mu zdi, da ljudje varčujejo z nasmehi, preprosto prične sam nasmihati drugim in jih lepo pozdravljati in kot po čarovniji je v njegovi okolici kar naenkrat več nasmejanih ljudi. Zato pritrdi temu, da je naš svet pravzaprav naše ogledalo. Odseva to, kar mu mi dajemo.
Kiyosaki pa seveda ni edini, ki je prepričan, da moramo najprej dajati, če želimo prejemati.
Poznate uspešnico Skrivnost (The Secret)? Seveda. Morda pa ne veste, da je tej knjigi sledilo nadaljevanje. Več nadaljevanj, pravzaprav, a v knjigi Moč Rhonda Byrne še bolj slikovito opiše, kako je sama najprej dajala, da je lahko prejemala.
Ko ji je šlo najhuje, pravi, in ko ni imela skoraj nič denarja več, saj je vse prihranke zapravila za filmsko produkcijo omenjene Skrivnosti, se je prav dobro zavedala, da bo lahko denar dobila le s tem, da bo do njega vzdrževala pozitivna čustva, pozitivne vibracije. Saj je vendar napisala knjigo in posnela film o tem. A je težko, če si lačen in če ne skrbiš samo zase, ampak tudi za hčer. Zato je dvignila zadnje prihranke, v obliki 50 dolarskih bankovcev. In je šla z njimi po ulici in jih delila neznancem.
Kaj je s tem dosegla? Kakršnekoli strahove je že imela, če jih je odpravila ali ne, tega ni mogoče vedeti. Zagotovo pa je pri tem izkusila občutek dajanja. In ta je bil blagodejen. Ko je dajala denar in osrečevala ljudi, se je sama počutila bogato, saj je imela toliko, da je lahko dajala.
In šele potem ko je dajala, je lahko nato tudi prejemala. V njenem primeru stare pozabljene vrednostne papirje.
Kaj hočem s tem povedati? Da je potrebno razdajati svoje stvari, svoje premoženje? Niti ne. Le to, da je uspeh vedno posledica. Rezultat. In nikoli pojav sam po sebi. Zato tudi ne bo prišel sam po sebi, neodvisno od nas. Vedno je treba nekje začeti. Vedno se je treba najprej odločiti in ga izbrati. Pa čeprav za začetek samo v mislih…
Dejan Krajlah 