Jack Reacher hodi sam. Nobene službe, nobenega dokumenta, nobenega naslova. Ne želi, da bi ga našli. Neka ženska ga kljub vsemu uspe izslediti. Ženska, ki služi v samem srcu ameriške moči. Ženska, ki potrebuje Reacherjevo prirojeno domiselnost, mrko privlačnost in nadzorovano agresivnost. Njena naloga? Varuje podpredsednika ZDA. Njena težava? Nekdo želi podpredsednika mrtvega.
***
Sama zgodba ni prav posebej originalna. Napad na predsednika (no, ali pa podpredsednika) ZDA je doživel že nešteto filmskih, televizijskih in knjižnih priredb, še največkrat je šlo za kakšne specialiste, ki naj bi s svojimi posebnimi znanji pomagali preprečiti napad na najbolj varovano osebo na svetu, a so jim zlobni zarotniki namenili vlogo priročnih krivcev za atentat, katerega so v resnici organizirali in izvedli prav ti, ki naj bi ga preprečili. Jack Reacher bi lahko bil takšna grešna žrtev. Kot Bob Lee Swagger (Mark Wahlberg) v filmu Shooter. In mnogi drugi pred njim (čisto mimogrede; tudi sam Reacher uporablja primerjavo iz filmskega sveta, po kateri se atentatorji delijo na tiste ki so pripravljeni takoj po storjenem napadu umreti (ker varovano osebo napadejo iz neposredne bližine, kot John Malkovich v filmu Na ognjeni liniji) in tiste ki po dejanju nameravajo zbežati (največkrat ostrostrelci, ki delujejo na daljavo, ravno ta pa jim da možnosti za pobeg). Oboji pa so enako nevarni; prvi zaradi fanatične gorečnosti, drugi zaradi sofisticiranega načrtovanja).
Le nekaj dni je potrebno in že se Reacher vrne poročati o vsaj treh in pol možnostih za uspeh atentata. Vsako izmed njih do podrobnosti predstavi zaprepadeni predstavnici tajne službe, zadolženi za varovanje podpredsednika. Skupaj z neizpodbitnimi dokazi za svoje trditve. Do teh pa ni prišel sam, ampak je imel pomočnico. Nekdanjo podčastnico ameriške vojske Neagleyevo, izurjeno in nevarno, skoraj tako kot je izurjen in nevaren on sam. Skupaj se pripravljata na sklepno dejanje, ki se vsaj glede na grozilna pisma, vse bolj približuje. Vmes se Reacher romantično zaplete še s Froelichovo, kar je nekoliko zapleteno, saj je ta ljubila njegovega pokojnega brata Joeja, skoraj pa še z Neagleyevo. Tudi to je zapleteno. Na drugačen način. Ko mu ena izmed njiju v poskusu atentata umre v naročju, postane stvar zanj tudi osebna. In ne bo se ustavil, dokler atentator ne obleži pod njegovimi škornji. Mrtev. Se razume.
Kot rečeno, šesta zgodba o dogodivščinah neustrašnega Jacka Reacherja ne obeta nič posebnega, pa kljub temu nekaterim velja za najboljšo izmed vseh. Reacher kot Reacher. Ko veš, po kaj prideš in veš, kaj boš dobil. Dosti akcije, še več pretepanja, nekaj romantike in dobre stare napetosti. Do zadnje strani. To je to. Z uvodnimi takti B.B. Kinga in južnjaškega bluesa. Spet drugi so jo raztrgali. Ker da ima preveč pomanjkljivosti (npr. zdrsi tajne službe pri varovanju podpredsednika). Ali pa nedoslednosti – Reacher običajno pomaga ženskam v težavah, tega so bralci že vajeni. A so te običajno šibke, prestrašene in pomoči potrebne. Težko pa si je predstavljati tak opis za nekoga, ki je vodja varovanja ameriškega podpredsednika…
Je pa zabavno spremljati odnos med Reacherjem in Neagleyevo. Ker je Neagleyeva ena taka ženska verzija Reacherja, zgleda pravzaprav, kot da bi Reacher govoril sam s sabo. Da je nad njo navdušen, tega niti ne skriva.
“Yes,” she said. “I’m pretty good.”
“No, you’re not,” Reacher said. “You’re the best. The absolute best there has ever been. You’re so damn good it’s unbelievable.”
Res, kaj bi bilo šele, če bi se z njo ljubil…?
POVZETEK:
Izvirnost zgodbe: 1 od 5 skodelic kave
Srhljivost zlikovcev: 2 od 5 skodelic kave
Reacherjev prispevek k profitu mestnega pokopališča: 2 od 5 (!) skodelic kave
Avtobus, motel, restavracija: Check
***
Dejan Krajlah 