Jack Reacher se v peklenski vročini potika po Texasu. Kot po navadi ne ve, kam gre in ima ves čas tega sveta, da do tja pride. Prevoz mu ponudi mlada, bogata in privlačna ženska. Med vožnjo po pusti pokrajini mu pove, da se mož vrača iz zapora. Ko se bo vrnil, jo bo zverinsko pretepel. Kot že tolikokrat poprej. Če je ne bo ubil. Ker sta obe z hčerko latinskega porekla, se jima v južnjaškem okolju belih kmetavzarjev (angl. redneckov) resnično ne obeta nič dobrega. Moževa družina jo sovraži, policiji ne more zaupati, odvetniki nočejo pomagati. Je Reacher lahko tisti, ki bo spravil stvari na svoje mesto?
***
Kajti prav to bi ženska, ime ji je Carmen, rada od njega. Da ubije njenega moža. Dobesedno to. Čeprav ga prvič vidi in o njemu ne ve nič drugega kot to, da je nekoč bil vojaški policist. In da je že ubijal. Pa se zdi, da ji je to čisto dovolj. Dovolj je obupana, trpinčena in ponižana. Reacher ponudbe umora seveda ne more sprejeti, se pa z njo vrne v Echo, na posestvo Rdeča hiša, kjer se zaposli kot delavec na posestvu. Tako jo bo lahko zaščitil, če bo potrebno. In ji pomagal zbežati, ko bo čas za to.
Čez nekaj dni se mož vrne in kaj kmalu so klicani policisti. Najprej da odpeljejo Reacherja, ker lastnik posestva trdi, da je ta vsiljivec. Potem pa ker je prišlo do družinskega nasilja, točno tako kot je Carmen napovedala. Tudi do umora. Le da ni umorjena Carmen, ampak njen mož. Carmen je tista, ki je umor zagrešila. Potem pa ga na pričanju pred sodnikom tudi priznala.
Vsi dokazi kažejo na to, da je umor zagrešila prav Carmen. Le da Reacher tega ne more verjeti. Pa vendar, bolj ko se poglablja v primer, bolj trdni so. Poveže se z mlado odvetnico, ki je v zameno za protiuslugo pripravljena pomagati Reacherju in zagovarjati Carmen, a niti z njo ne uspe najti nobenega dokaza, ki bi lahko dokazoval nasprotno. Vse kaže, da je morila prav Carmen in vedno več indicev je, da se je na umor skrbno in vnaprej pripravila; zgodba o tem, kako trpinčena in zlorabljena naj bi bila, je le en izmed teh. To pa ni obnašanje nemočne žrtve ki ubije v stiski, ampak hladnokrvne morilke. In kazen za to je le ena; smrtonostna injekcija.
Vendar; kaj pa če kljub vsemu ni bila Carmen tista, ki je pritisnila na sprožilec? Kaj pa če je bil to kdo drug, ona pa je vse skupaj priznala, ker je morala? Ker je nekdo nanjo pritisnil? Z nečim, kar ji je najbolj dragoceno? Ta možnost Reacherju ne da miru. Že je na avtobusu, ki ga bo odpeljal iz mesta, novim avanturam naproti, ko si zadnji hip premisli. Izstopi iz avtobusa. Nekaj podrobnosti se ne ujema. In prišlo je še do dveh na videz nepovezanih umorov. Kaj pa če so vse tri smrti med seboj povezane?
To je peta zgodba o dogodivščinah neustrašnega Jacka Reacherja. Lahko ji očitamo, da ne ponuja ničesar prav originalnega; povabilo lepe ženske neznancu, da pod vročim puščavskim soncem ubije njenega moža, je že od Jamesa M. Caina čisti hardboiled kliše, tudi prikaz južnjakov kot zarukanih kmetavzarjev, je precej stereotipen. Je pa res, da bi Lee Child na to najverjetneje le zamahnil z roko, češ, saj nikoli nisem rekel, da želim osvojiti Nobelovo nagrado za ustvarjalnost. In tu bi se debata končala. Vzemite ali pustite. Ker to je pač Jack Reacher. Tipični Reacher;
“… potem se je odpravil kupit nova oblačila. Odkar je opravil z bežno skušnjavo, da bi si kupil hišo, je spet prešel nazaj k priljubljenemu sistemu, po katerem je kupoval poceni izdelke in jih nato zavrgel, namesto da bi jih opral. Vsaj se mu ni bilo treba ukvarjati s težavami, ki jih prinese ustaljenost…”
“Stara oblačila je zvil v kepo in jih odvrgel v koš na stranišču. Nato je odšel do blagajne in plačal trideset dolarjev v gotovini. Z oblačili bo morda preskrbljen za tri dni. Deset dolarjev na dan samo za oblačila se je morda zdelo na prvi pogled nesmiselno. A ko si preračunal, da je pralni stroj stal štiristo, sušilec dodatnih tristo in da je klet, kamor bi ju postavil, pomenila nakup hiše, ki je stala vsaj sto tisoč dolarjev, nato si na leto zapravil še več deset tisoč za davke, vzdrževanje, zavarovanje in podobno sranje, je deset dolarjev na dan za oblačila nenadoma postalo zelo smiselno.”
POVZETEK:
Izvirnost zgodbe: 1 od 5 skodelic kave
Srhljivost zlikovcev: 2 od 5 skodelic kave
Reacherjev prispevek k profitu mestnega pokopališča: 1 od 5 (!) skodelic kave
Avtobus, motel, restavracija: Check
***
Dejan Krajlah 